Katere vrste zaviralcev gorenja so dodane?

Zaviralce gorenja lahko razdelimo na organske zaviralce gorenja in anorganske zaviralce gorenja. Organske zaviralce gorenja v glavnem delimo na klorove, bromove in fosforjeve. Anorganski zaviralci gorenja vključujejo aluminijev hidroksid, magnezijev hidroksid itd.
Organske zaviralce gorenja lahko razdelimo na halogenske zaviralce gorenja in zaviralce gorenja brez halogenov. Prednosti halogenskih zaviralcev gorenja so nizek odmerek, visoka učinkovitost zaviralca gorenja in široka prilagodljivost. Vendar pa je njihova resna pomanjkljivost ta, da ustvarjajo veliko količino dima in da so strupeni in jedki plini zelo škodljivi. Zaviralci gorenja brez halogenov ne vsebujejo halogenskih kablov in imajo dobre učinke zaviranja gorenja. Plini, ki nastanejo pri razgradnji s toploto, nimajo dima in niso strupeni.
Anorganski zaviralci gorenja imajo visoko temperaturo razgradnje. Poleg tega, da zavirajo gorenje, zavirajo tudi nastajanje dima in klorovodika. Med njimi je aluminijev hidroksid zaviralec gorenja, ki združuje tri funkcije: zaviralec gorenja, zaviranje dima in polnjenje. Je netoksičen, nekoroziven, ima dobro stabilnost, ne proizvaja strupenih plinov pri visokih temperaturah, ima nizko ceno in ima širok spekter virov. Magnezijev hidroksid se razgradi med 340 in 490 stopinjami. Ima dobro toplotno stabilnost, dobre učinke zaviranja gorenja in odvajanja dima ter je posebej primeren za obdelavo poliolefinske plastike pri višjih temperaturah.